(1) Alla ceniiɗo O woondarii wenndoogo.
(2) Alla woondirii jemmaaji sappa battandiiɗi e lewri jil hijjati.
(3) Mi woondiri ko ɗimmita e ko teelɗi e geɗe goodaaɗe.
(4) Mi woondiri jemma si mbo arii; mbo ɓenni mbo runtii, ma on njoɓe golle mon.
(5) Mbela ina ndee woondoore ko jaɓnata jom hakkille?
(6) Mbela A yi*aani-aan nelaado- no Alla waɗi Aad en yimɓe Huud nde ɓe penni nelaaɓe?
(7) Leñol Aad ummingol e taani mum en Iram jom darnde.
(8) Mbo hono mum tagaaka e dow leydi.
(9) Mbela A yi*aani no joom Ma waɗi Samuud yimɓe Saalihu, ɓeen seekɓe pelle, ɓe mbaɗi ɗe cuujɗi.
(10) Mbela A yi*aani hono joom ma waɗi Fir*awna oon jom penɗe ɗe o leptiratno yimɓe.
(11) ɓee fof mbewiina njawti keeri e canndallaagal e tooñnnge, gooto e mum fof yawtiino keerol e leydi mum.
(12) ɓe kebbini e hendi bonannde sabu ko ɓe caakti toon ko e keefeeru e goopi.
(13) Alla meeɗniɓe lepte cattuɗe, O ɗoofiɓe e dow leydi.
(14) joom Ma-aan nelaado- na tommbii golle mum en na ndaara ɗe, ngam yoɓde oon moƴƴinɗo aljanna, oon bonnuɗo yoɓee yiite.
(15) Tawi ko aade na e neesu mum si joom makko jaribiimo mbo O teddini mbo; O neeminiri mbo ngalu e ɓesngu e koongu, o sikka wonde ɗuum ko teddungal ka Alla, o wiya:joom am teddinii kam sabu mina haandi e teddungal Makko.
(16) Si tawii O jaribiimo mbo O faaɗni arsuko makko, o sikka ɗuum ko koyeere makko to joom mum, o wiya:joom am hoynii kam.
(17) Alah wonah no aade mbaadinta wonde neemineede ko daliilu weluya Alla wonande maccuɗo mum, e wonde satteende ko maande koyeere to joomiraawo, ko woodi ko woni on teddintaana baaya e arsuko Alla okki mon o.
(18) O hirjindirtah ñamminde baasɗo mbo alah nguura.
(19) Hoɗon ñaama hakkeeli lohɓe rewɓe e yatimeeɓe ñaamgol cattungol ko aldah e reentaade na dagii wolla dagaaki.
(20) Hoɗon njiɗi jawdi sanne, lomon nafkude ndi e laawol Alla sabu reerɗude e hendi.
(21) Haanaani nde golle mon wa*ata nih, ciftare si leydi ndi dimmbaam dimmbere sattunde ndi yirbi.
(22) joom ma ara-aan nelaado- ngam ñaawde hakkunde jiyaaɓe; malaykaaji ɗi ngara na mbaɗi saffeeji.
(23) E oon ñalawma jahannama addee hombo waɗi 70000 ujunere ginol, kala heen gootol na e mum 70000 wuluure malayka na ndasa mbo, ndeen noon aade siftoro ko o welsandino, kono ko siftorde nafata oon ñalawma, o ñalngu ko mbo njoɓdi wonah mbo golle.
(24) O wi*a sabu sattude nimsa: Haaniino mi ardina golle lobbe wonande nguurndam am ka laakara, ko ɗaam woni goongo.
(25) E oon ñalawma hay gooto leptatah yeru lepte Alla, sabu ko lepte Alla ɓuri sattude e duumaade.
(26) Hay gooto tonngotaake e callallale hono tonngi heeferɓe e nder henge.
(27) Tawi ko fittaandu goonɗinɗo ndu wi*anee saanga maayde e ñande darnga: Eehey ma fittaandu deeƴndu faade e iimaan e golle lobbe:
(28) Ruuto e joom ma hombo wela ma, anne haɗa welaa Mbo sabu ko ndaɗa ko e baraaje mawɗe sabu golle ma lobbe.
(29) Naat e maccuɓe Am moƴƴuɓe.
(30) Naatdu e mum en aljanna Am mbo keblanmi ɓe.